»A ni govora o prenosu podobe s hotenjem, da fotografije ne bi več ločevali od slike ali risbe. Ne gre za nikakršen približek fotorealizmu. Štrukljeva slika je namreč lastna, od fotografije grobo ločena entiteta, ki se na platnu dodatno ustvarja, poudarja nekatere detajle in z izkušeno roko risarja natanko ve, kdaj uporabiti tuš, kdaj oglje, akril ali svinčnik.«
»Vsako izmed umetniških del na razstavi na lasten način prestopa vsakdanje norme, pa naj gre za verske podobe, bolezen, politiko, kapitalizem, svet umetnosti, neoliberalizem, način življenja ali razumevanje lastne identitete.«
»Kažejo nam podobe, ki so že v nas, razmisleke o stvareh, o katerih včasih ne zmoremo spregovoriti niti z najbližjimi. Odpirajo poti v razmislek, doživetje, svet pogledajo z drugega zornega kota. Tu je prava, še nekapitalizirana kreativnost, prostor svobode pogleda, mišljenja in upodobljenja. Kako bi kot družba lahko dopustili, da ta kraj izgublja vrednost, ko pa je temelj našega obstoja kot človeških bitij?«